ABC o hranilih

Cink ima protimikrobne in protivirusne lastnosti. Sodeluje v številnih procesih celične presnove in telesnih procesih, tudi pri prirojeni in pridobljeni imunosti. Potreben je za občutek okusa in vonja. Pomanjkanje cinka je povezano z zvišano ravnjo mediatorjev vnetja in vpliva na delovanje imunskega sistema. Raziskave so pokazale, da je majhna vrednost cinka povezana z zvečanim tveganjem za pojav virusne okužbe.

Po mnenju veliko znanstvenikov je najpomembnejši in najmočnejši endogeni antioksidant. Menijo, da so optimalne ravni glutationa bistvene za podporo imunskega sistema, zaščite celic pred prostimi radikali in za razstrupljanje jeter, pri zmanjšanju tveganja za kronične bolezni in spodbujanje dolgega življenja. Oksidacijske poškodbe so namreč najpogostejši biokemijski mehanizem, vključen v staranje in poslabšanje fizioloških funkcij. Obstaja neposredna povezava med staranjem in zmanjšano znotrajcelično koncentracijo glutationa, prav tako pa tudi močna povezava med zvečanjem njegove koncentracije in izboljšanjem stopnje preživetja.

Karnitin je beljakovina, ki jo telo ustvari iz dveh aminokislin. Ima zelo pomembno vlogo pri presnovi maščob v vseh celicah telesa.

Lizin je aminokislina, ki pomembno vpliva na nastajanje karnitina in kolagena. Pomaga lahko, da se kalcij bolje absorbira in s tem verjetno preprečuje zmanjšanje kostne gostote. Športniki ga uporabljajo pogosto, saj ugodno vpliva na hitrejše okrevanje mišic. Redna uporaba ima lahko ugoden vpliv tudi pri ljudeh, ki so nagnjeni k pogostemu pojavljanju herpesa na ustnicah. Telo ga samo ne ustvarja.

Od njega je odvisno delovanje zelo veliko presnovnih encimov (sodeluje pri presnovi beljakovin). Posebej pomemben je v stresnih stanjih; zavira izločanje adrenalina. Blagodejno lahko vpliva proti stresu in širi žile. Telo ga samo ne more tvoriti.

Selen ugodno vpliva na imunski sistem, zmanjšuje tveganje za pojav okužb in zmanjšuje sistemski vnetni odziv. Ameriški inštitut za zdravje navaja, da naj bi bile majhne vrednosti selena povezane z zmanjšano dejavnostjo naravnih celic ubijalk ter zvečanim tveganjem za pojav bakterijskih okužb in zvečano virulenco nekaterih virusov. Navaja tudi, da imajo bolniki s covidom-19 ob sprejemu v bolnišnico majhno vrednost selena, kar lahko negativno vpliva na imunski odziv. Selen tudi ugodno vpliva na zaščito pred razvojem potencialno rakastih celic. Je kofaktor zelo pomembnih encimov in antioksidacijskih mehanizmov.

Tavrin lahko ugodno vpliva na antioksidacijske procese, težke kovine (svinec, kadmij), telesno maso in vrednost sladkorja v krvi ter pri stresu. Telo ga potrebuje za normalno delovanje skeletnih mišic.

Vitamin B1 uravnava presnovo in prebavo. Njegovo pomanjkanje povzroča utrujenost, nespečnost in razdražljivost.
Vitamin B2 lahko ugodno vpliva na zbranost, lase, nohte in kožo ter odstranjevanje strupov iz krvi.
Vitamin B3 lahko vpliva na prebavila, zmanjšanje vrednosti lipidov in izboljšanje prekrvljenosti.
Vitamin B5 lahko ugodno vpliva na obvladovanje psihofizičnega stresa in upočasnitev staranja.
Vitamin B6 ima lahko ugoden vpliv na presnovo aminokislin, ogljikovih hidratov in maščob. Prav tako kot vitamin B5 lahko vpliva pri nespečnosti in utrujenosti.
Vitamin B7 (biotin) lahko ugodno vpliva na presnovo maščob in aminokislin, na delovanje živčevja in psihično počutje, na sluznico, kožo in lase.
Vitamin B9 (folna kislina) sodeluje pri nastajanju novih celic in celični delitvi, prispeva pa tudi k delovanju imunskega sistema, nastajanju aminokislin, krvi, zmanjšanju utrujenosti in normalnemu psihičnemu delovanju.
Vitamin B12 lahko ugodno vpliva na živčevje, pri izčrpanosti, slabokrvnosti, vrtoglavici in nerednih menstruacijah.

Vitamin C deluje antioksidacijsko, prispeva k lovu na proste radikale, deluje protimikrobno, protivirusno in protivnetno ter ima pomembno vlogo pri prirojeni in pridobljeni imunosti. Ugodno vpliva na izrabljanje železa, celjenje ran, zavira nekrozo, vpliva na delovanje vitamina E in nastajanje karnitina. Veliki odmerki vitamina C zavirajo citokinsko nevihto ter vplivajo na proliferacijo in delovanjem limfocitov B in T.
Poteka več raziskav o uporabi vitamina C pri bolnikih s covidom-19. Ameriški inštitut za zdravje navaja, da se je v eni od njih pri bolnikih z zmerno do hudo bolezensko obliko, ki so intravensko dobivali velike odmerke vitamina C (10 do 20 g/dan, v 8 do 10 urah) indeks kisika zvečal in da so ozdraveli vsi bolniki.

Vitamin D sodeluje pri absorpciji kalcija in zdravju kosti ter krepi imunski sistem.
V kliničnih raziskavah, ki jih v svojih poročilih povzema Ameriški inštitut za zdravje, je bila pri ljudeh z majhno vrednostjo vitamina D verjetnost, da zbolijo za covidom-19, večja kot tistih, ki so ga redno jemali, prav tako pa je bila pri prvih bolezenska prognoza slabša kot pri drugih.
Zaradi vpliva prvega prehoda skozi jetra je njegova učinkovitost večja, če je ga uporablja parenteralno.

Železo je bistveno za nastanek hemoglobina, ki je zadolžen za prenos kisika v krvi. Primanjkuje ga zaradi kroničnega krvavenja, pomanjkanja v hrani, motenj absorpcije železa iz prebavil, zvečane potrebe po njem med nosečnostjo ali zaradi intenzivne športne aktivnosti. Posledica tega sta slabokrvnost in hitra utrujenost.

je bistveno in vitalno mikrohranilo. Presnovi se v acetilholin in je pomemben nevrotransmiter.  Prispeva k uravnavanju avtonomnega živčevja in deluje stimulativno na parasimpatikus.